Dominika & Janez

Vodovoda

By Janez on August 26th, 2008

\”Food good,\” je zasopla Big Mama. Potreboval sem trenutek ali dva, da sem sklenil, da me sprašuje, ali sva zadovoljna z večerjo, ne pa da si je zamomljala \”dober tek\”, preden se loti naju.
Hotel sem že reči: \”Actually, no. The appetizer – chopped garlic in olive oil – was the cheapest and most unimaginative appetizer I have seen on Karpathos. The pasta in makarounes was too thick and the rice in the stuffed tomatoes was overcooked. I don\’t know about the humus, I guess it was ok, but what do I know – I ate it for the first time.\” Vendar sem se premislil, ker sem se je malce bal. Končno je bila široka toliko kot najina miza. Zato sem zamomljal generično pohvalo in upal, da bo kmalu zgubila zanimanje za naju. Preden je odšla, je še potrepljala mojo denarnico, ki sem jo pripravil na rob mize, in ki je precej debela, saj nosim poleg denarja v njej še cel kup drobnarij. Ob tem je Dominiko ošinila s pogledom, ki je govoril: \”Najlepši res ni, je pa bogat – bravo, punca,\” nato pa se je končno pobrala.
Dominiki je bilo enako nelagodno kot meni. \”Tukile so čudni.\”
\”Že, ampak na zanimiv način. Natakar je že simpatičen, tako je čuden,\” sem pohvalil moža, ki je na mojo: \”May I pay,\” prijetno zategnil: \”Yeeeees, of course,\” s temnim in raskavim glasom, ki je bil pravi kontrast njegovi drobni postavi, kratkim blond lasem in svetlim dlakam na sicer razbrazdanem obrazu. No, ja, včasih se odločiva za večerjo v dobri taverni, včasih pa zgrešiva. Tokrat sem se povrh vsega še preveč najedel in spil preveč vode. Noč je bila tako poleg vročine težka tudi zaradi tiščanja v želodcu do jutra.

\”Dominika.\” Na glas sem razmišljal pod tušem. \”Ali je voda iz vodovoda – vodovoda?\”
\”Ti s\’ pr\’tegn\’en, a veš to?\”. To je njena standardna pohvala za mojo iznajdljivo domišljijo.
Kakorkoli že, vodovoda je rahlo slana, verjetno jo pridobivajo z razsoljevanjem morja. In tega sva se danes dodobra nagledala. Odločila sva se namreč za počivalni dan, ki sva ga prebila na ležalnikih pod senčnikom za 6 €. Poležavala sva, dremala, brala, plavala (rešil sem odpihnjeno žogo in s tem opral svojo čast, ko sem lani razočaral neko Italijanko s propadlim poskusom reševanja njene žoge), zgradila grad iz mivke (ki ga je čez eno uro že odnesla voda) in čistila mivko izmed prstov na nogah. Bilo je vroče in valovi, ki so na obalo pljuskali malo postrani, so hrumeli, kot bi mimo pridrvel avto.

Za kosilo sva si privoščila raznoliko prehrano: dve različni konzervi fižola in Pepsi iz lokalne trgovine. Zajtrk pa je bil tudi zanimiv, saj sem ta dan namreč odkril, da nimajo le enega okusa marmelade v 10g lončkih, ampak kar tri! Ahhh, obilje izbire bi me skoraj pobralo.
Z opravljanjem sva tudi imela delo. Privoščila sva si gostji, ki sva ju označila za lezbijki. Šlo je za eno tečno žensko (najbrž je imela vlogo moža) in eno zadržano (to bo žena). Ta tečna nam je verjetno priskrbela trdo kuhana jajca, ker je dan prej težila Mački zanje. Ko sem si lupil svojega jajčka, sem se spraševal, kaj pomeni (če sploh kaj), da si lezbijka želi jajca.