Ljudje niso pripravljeni

Eden zadnjih projektov, ki se mi valja po glavi, je kulinarično raziskovanje žuželk. Pri taki zadevi je treba sprejeti več sprememb v načinu razmišljanja; recimo:

  • žuželke so lahko okusne namesto baaah.
  • “O, glej posladek,” namesto: “Uuu, kakšna debela ličinka!”
  • “Janez, ti si noro kul,” namesto: “Janez, ti si nor.”

Dokler sem počasi razlagal svoje ideje posameznemu znancu in prijatelju, je še šlo. Ko pa sem naročil nekaj živih čričkov po pošti v službo (ker je pač dostava dopoldanska), se je zalomilo. Kolega v pisarni je na srečo vajen moje nore kulskosti in ga je vse skupaj zelo zabavalo, ampak ko te pride dvajseti sodelavec vprašat, ali imam res žive čričke v pisarni in ali jih lahko vidi in ali jih bom res pojedel in a zajebavaš!? in zakaj?, postane naporno.

Žrtve niso le žuželke

Dokler je šala na moj račun, še gre, žal mi je pa za sodelavko, ki jo je moja iskrenost malo preveč pretresla:

“To je mučenje živali – pošiljanje živih žuželk po pošti!”

“Mogoče.”

“Zakaj pa jih rabiš?”

“To je živa hrana – za domače kuščarje in táko.”

“A pa morajo biti žive? To je grozno!”

“Bejž, bejž, saj v naravi so žuželke tudi žive požrte.”

“A pa imaš kakšno domačo žival?”

“Ne.”

“Ja, za koga je pa to potem?”

(tiho) “…. Zame?”

“A zajebavaš!?”

(tiho) “Ne?”

Po njenem razočaranju nad svetom, ki kam, da gre, medtem ko je vihrala iz pisarne, sumim, da najin živjo! nikoli več ne bo isti.

One Response to “Ljudje niso pripravljeni”

  1. Urša says:

    Hehehehehehehe. 🙂

Leave a Response