Send coordinates from desktop Chrome browser to Sygic app on Android phone

I frequently take my family on geocaching adventures. I usualy look up a nice geocache on Geocaching.com map using my desktop computer since it is easier. Next I decide where I want to park my car using Google Maps and finally I open navigation app on my Android and search for the same spot I found on Google Maps. This last step always bugged me, because I just wanted to use a Share via … functionality we have on Android, but it’s missing in desktop Chrome.
Having some experience with Tasker for Android and AutoRemote plugin I concocted the following solution.

First, add a new bookmark to your desktop Chrome browser. Name the bookmark Send to Sygic or something similar and set the url parameter to:

javascript:(function(){ var img = new Image(1,1); img.src = 'http://autoremotejoaomgcd.appspot.com/sendmessage?key=<YOUR-AUTOREMOTE-KEY-FOR-DEVICE-THAT-HAS-SYGIC-APP>&message=navigation=:=' + encodeURIComponent(document.location.toString().match(/@\d+\.\d+,\d+\.\d+/i)); })();

Second, create new profile and task in Tasker like this:

Profile: Navigation Message
    State: AutoRemote [ Event Behavior:On Message Filter:navigation Case Insensitive:On ]
Enter: Start Navigation
    A1: Variable Set [ Name:%msg To:%arcomm Do Maths:Off Append:Off ]
    A2: Variable Section [ Name:%msg From:2 Length:100 Adapt To Fit:On Store Result In:%nav_coord ]
    A3: Variable Split [ Name:%nav_coord Splitter:, Delete Base:Off ]
    A4: Send Intent [ Action:android.intent.action.VIEW Cat:None Mime Type: Data:http://com.sygic.aura/coordinate|%nav_coord2|%nav_coord1|drive Extra: Extra: Package: Class: Target:Activity ]

Using the solution

Open Google Maps in your desktop Chrome. Center the map on the location you want to navigate to with Sygic. You can do that by clicking on the selected spot and then click the address box that appears below search box in the upper left corner of the map. Now you can click on that bookmark from the first step and watch magic happen on your Android phone.

Eno leto paleo prehrane

Mineva leto odkar sem nehal jesti sladkor ter žitarice in počutim se dobro. Generalno se držim Paleo načrta in najprej so tu moja strnjena opažanja (urejeno približno od dobrih, prek nevtralnih, do slabih), spodaj pa nekatere stvari še malo natančneje opišem.

  • Stabilnejši nivo energije in dobro počutje. Po kosilu nimam zamegljenega uma, dalj časa sem sit.
  • Urejen krvni tlak in holesterol. Prej sem imel malce povišan krvni tlak, zdaj pa je nižji za vsaj 15/15. Holesterol sem imel prej v redu, le HDL je bil prenizek. Zdaj so vse vrednosti v mejah normale (čeprav višje kot prej), trigliceride pa sem si znižal.
  • Stabilizirana teža. Vsaka sprememba prehrane pripomore k hujšanju, ta učinek sem tudi jaz videl na začetku. Toda dolgoročno imam manj nihanja teže kot prej.
  • Enostavna pravila. Vedel sem, da moja sladkosnednost ni dobra zame in večkrat sem poskusil omejiti vnos sladkorja. Žal se je obnesla le stroga abstinenca. Meni dosti bolj ustrezajo enostavna – črnobela – “pravila” kot prehrana, ki jo uradno poznamo kot “uravnoteženo”.
  • Ni več pojavov zgage. A še vedno me tišči v želodcu, če se preveč najem. Posebno sem si zapomnil, ko sem za posladek jedel grozdje; obležalo mi je za par ur.
  • Ni veliko sadja. Sadje je sladko in treba je malce izbirati, kaj in koliko pojem. Banane so bile prej skoraj dnevno na jedilniku, zdaj enkrat na mesec, podobno pomaranče in jabolka. Se pa poleti brezskrbno najem sezonskega sadja brez kakšnih negativnih posledic.
  • Večja občutljivost na alkohol. Morda je to posledica manj pitja, morda večje občutljivosti na sladkor. Vsekakor nemoteča posledica glede na moje (ne)navade.
  • Nekaj mesecev sem občasno pogrešal priljubljene jedi, a razen kakšne sladice zdaj nimam nobene potrebe po recimo pici ali špagetih.
  • Morda malce lene mišice. Vzrok so lahko nižje zaloge glikogena (?), ali pa se premalo gibam.
  • Ni neskončne energije. Dosti ljudi občuti ogromno dodatne energije, ko ukinejo žitarice, jaz pa ne. Še vedno sem zvečer utrujen in velikokrat popoldne zadremam. Morda je to tudi posledica premalo gibanja.

Odrekanje

Vse skupaj sem začel tako, da sem si prepovedal vse slaščice. Glede na to, da nisem zmogel pojesti zgolj piškot ali dva, ampak sem jih jedel, dokler jih ni zmanjkalo, sem spoznal, da moram sladkor popolnoma odrezat – kot alkoholiki. Ukinitev žitaric je prišla nekaj tednov kasneje, ko sem malo prebral o paleo prehrani.

Sprva sem izločitev čutil kot odrekanje, kasneje pa se navadil (ali morda odvadil), da te hrane pač ne jem več. Še vedno sem imel potrebo po sladkarijah, zato sem našel ustreznejše slaščice (temna čokolada, paleo muffin, kokosov oreh, oreščki), vendar sčasoma tudi potreba po sladkanju zamre. Najbolj mi je žal za pico in sladoledom, kar pa se da z nekaj iznajdljivosti potvoriti v paleo načinu. Kruha pa že prej nisem dosti jedel.

Zanimivo mi je bilo po nekaj tednih poskusiti tortico. Tista smetana oblita s sirupom je bila tako sladka, da sem vse skupaj občutil že kot toksično. To mi je dalo misliti, kako zlahka pojemo preveč sladkorja, saj se sčasoma navadimo na sladek okus.

Kar se tiče odrekanja, Attia dobro povzame vse skupaj: so dobre in slabe novice. Dobre so, da ti lahko uspe: shujšal boš, izboljšal si boš zdravje in počutje. Slabe so, da moraš opustiti svoje ideje o tem, kaj je zdravo in kaj ne, in sprejeti to prehrano kot dolgoročno odločitev, ne le kratko dieto.

Maščobe

Paleo prehrana v grobem ravno obrne razmerje pridobljene energije iz ogljikovih hidratov (OH) in maščob. Klasično naj bi jedli tako, da je 20% energije iz maščob, 30% iz proteinov in 50% iz OH; po paleo shemi pa načeloma maščoba predstavlja 50% zaužite energije, proteini 30% in OH 20%.

Največ sogovornikov zanima, kako toliko zaužite maščobe vpliva na krvni holesterol. Naredil sem dva testa, enega v maju (približno pol leta po začetku novega režima), drugega v novembru. Prvi test je pokazal večjo vsebnost holesterola, kot sem ga imel prej (celo malo preko meje), drugi test pa je imel vse vrednosti v mejah normale (čeprav precej blizu zgornje meje). Pri tem sem si izboljšal “dobri” holesterol HDL (prej je bil vedno prenizek) in znižal delež trigliceridov.

Še naprej lahko torej jem kajmak ali kokosovo mast z žlico, zalivam zelenjavo z (nekaterim se zdi) abormalno količino masla in pečem jajca v lužici olivnega olja.

Energija

Morda največje razočaranje zame je, da ne občutim zelo povečanega nivoja energije, o katerem govorijo drugi, ki so izločili žitarice. Morda je krivo, da že prej nisem jedel tako zelo nezdravo, ali pa bi se moral več gibati. Razlika seveda je: po kosilu nisem tako utrujen, kot sem bil prej, in lakota ni nekaj, kar bi me ošibilo. Kak mesec ali dva sem recimo brez problema popolnoma izpustil zajtrk.

Slabe navade

Paleo prehrana mi je super, saj če že grizljam prigrizke, ko mi je do crkljanja, so le-ti relativno zdravi (oreščki, kokos, sir). A po enem letu se izkaže, da za vzdrževanje telesne teže tudi dobri prigrizki niso brez posledic. Po izkušnjah je najbolje, da po službi pojem en obrok najkasneje do 18h.

Hujšanje

Tehtam se skoraj vsak dan, tako da lahko opazim, da imam sezonsko nihanje teže približno 2 kili gor ali dol. Vendar se v treh letih pred paleo prehrano kaže trend počasnega nabiranja teže (recimo dober kilogram na leto). S prehodom na paleo sem trend obrnil: zbil sem tri kile v enem letu (v bistvu 4,5 kg v 9 mesecih, a sem dobil tudi nazaj). Pri tem velja omeniti, da prvega pol leta nisem skoraj nič pazil na količino zaužite hrane.

Kaj torej jem?

Praviloma bi moral jesti čim manj predelano hrano: živali, ki so se redile na paši, ne s krmo iz žitaric; in zelenjavo, ki je pridelana “ekološko” (torej ne v masovni proizvodnji). Žal ne dosegam tega standarda. Jem meso (pretežno govedino in ribe) iz supermarketov, razen svetle izjeme: domače jagnetine. Zelenjava je ravno tako tista običajna iz trgovine.

Pojem veliko masla in jajc (vsaj hlevske reje, a kupljeno v trgovini), nekaj svinjske masti, veliko olivnega in kokosovega olja. Delam slaščice iz mandljev, kokosove moke in zmrznjenih borovnic. Sladkam jih z banano ali kakijem, včasih pa z medom. Redno uživam oreščke makadamija ali mandlje, pojem pa relativno malo sadja.

Poleti si pripravim svoj sladoled (sladka smetana, rumenjaki, sadje in med), naučil sem se pa tudi izdelati crème brûlée.

Občasni post I

Zadnje par tednov sem pri spremljanju blogov o prehrani tolikokrat zasledil izraz intermittent fasting, da je dozorela odločitev, da poskusim še sam. Najbolj enostavna metoda je eat-stop-eat, po kateri enkrat do dvakrat tedensko ne ješ 24 ur, kadarkoli ti najbolj ustreza. Tako sem po kosilu v torek sklenil, da bo moj naslednji obrok kosilo naslednjega dne.

Dovoljeno je le pitje tekočin (tudi kave in čaja), ampak da ne smem mleka, sem se pa spomnil šele, ko sem ga že vlil v popoldansko kavo. Prvič sem torej tehnično post skrajšal na 22 ur, ampak nič hudega. Brez slabe vesti sem tudi žvečil čigumije.

Vztrajati brez hrane ni bilo težko. So bili trenutki, ko sem dobil zoprn občutek v želodcu (menda ne gre za lakoto – ta naj bi nastopila šele po nekaj dneh) in enkrat sem skoraj odnehal.  Občutka sem se znebil s pitjem vode, prav fino pa je bilo popiti tudi nekaj čaja (da potešim željo po okušanju). Najtežje je bilo pozno popoldne in zvečer, ko sicer običajno večerjam oz. se crkljam s prigrizki. To crkljanje se dobro ujema s teorijo, po kateri naj bi bila samokontrola kot vsaka druga mišica v telesu: če jo uporabljamo, se utrudi. Samokontrolo uporabljamo ves dan ob vseh situacijah, ko se čemu upiramo (čokoladi v službi, psovanju neumnih šoferjev na cesti, jezi nad natakarjem, …). Ni čudno, da je do večera moč samokontrole že zelo oslabljena, in vsaj meni se je zvečer najtežje upreti grizljanju.

Popoldanske drobne vaje (dvig na drogu) sem opravil brez težav, če jih nisem celo bolje kot sicer. Problem pa je bilo spanje. Zaradi veliko popite tekočine sem se za stranišče zbudil precej prej kot sicer in sem potem malce bolj plitvo spal naprej. Kot bi ne bil dovolj utrujen.

Naslednji dan je šlo še lažje, saj tudi sicer zjutraj ne občutim kakšne lakote in zajtrk jem bolj za rezervo. Jutranje tehtanje je po pričakovanju pokazalo manjšo težo, ampak ne hudo – očitno sem ostal dobro hidriran.

S postom sem eksperimentiral že prej, ampak nikoli ni bilo tako enostavno. Za zadnji tak eksperiment se spomnim, da manj kot po 24 urah brez hrane že nisem mogel več zbrano mislit (zato sem post prekinil). Težko je bilo pa tudi zaradi ideje, da naj bi post trajal dlje kot 24 ur, in kar je še slabše, da se postiš, dokler zmoreš. Tokrat je bilo po mojem mnenju lažje zaradi dveh stvari:

  • Že nekaj mesecev ne jem sladkorja in moke (pravzaprav nobenih žitaric).
    Z izogibanjem enostavnih ogljikovih hidratov sem si stabiliziral delovanje inzulina. To pomeni, da nivo občutene energije precej manj niha, in da je občutek lakote bolj mil in nastopi kasneje. Zanimivo, da pica in riž, ki sem ju po dolgem času jedel ravno par dni pred postom, nista imela vpliva na opisane občutke.
  • 24 urni post je dobro definiran in relativno kratek.
    Enodnevni post je daljši od 24 urnega. Pri enodnevnem postu poješ večerjo, ne ješ nič naslednji dan, in spet začneš z zajtrkom. To je 32 ur ali več brez hrane, medtem ko pri 24 urnem postu pravzaprav ješ vsak dan. Poleg tega je za enostaven cilj (“naslednjič jem za kosilo”) potrebno precej manj motivacije kot za težko merljiv cilj (“ne bom jedel, dokler bo šlo”).

Najlepše pri vsem pa je, da je sicer običajno kosilo po 24 urah brez hrane postalo dvakrat bolj slastno.

Paleo muffini

Tokrat paleo pomeni brez moke in sladkorja (razen tistega, ki so ga dali v rum).
Najprej zmešam 80g mletih mandljev in 70g kokosove moke. Dodam 10ml pecilnega praška, malo mletih klinčkov in veliko cimeta. Vse dobro premešam.
V kozarec dam 50g masla in 50g mleka ter pogrejem v mikrovalovki, da se maslo utekočini. Zlijem v blender, dodam banano, 25ml ruma ter ščep soli in na hitro zmiksam. V mešanico ubijem eno jajce in še enkrat na hitro zamiksam.
Mokri del zlijem v suhi del in dobro premešam. Vmešam še 100g zmrznjenih gozdnih sadežev in vse skupaj razdelim v 6 papirnatih modelčkov. Pečem v ogreti pečici 30min@180°C.

Slasten muffin

Muffini so precej težki za uživače, nevajene paleo slaščic. Tudi energijsko niso nedolžni; po mojih izračunih imajo 260kcal. Kot se spodobi za paleo slaščico, je vsebnost maščobe (22g v enem muffinu) večja od vsebnosti ogljikovih hidratov (8,5g). Beljakovin je slabih 5g; zaradi kokosove moke pa imajo precej vlaknin.

Banano včasih zamenjam za 50g medu (čim temnejšega: kostanjev ali gozdni), kar muffine naredi malce žlahtnejše in rahlo redilnejše.

Protected: Brrrrrrb

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Protected: Žiga žaga

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Protected: Medo pleza na drevo

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Protected: Blaž poje salmiaki

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Protected: Blaž pove, kako se je imel v vrtcu

This content is password protected. To view it please enter your password below:

Protected: Blaž pozna nekaj dinozavrov

This content is password protected. To view it please enter your password below: