Dominika & Janez

Ena je dobra mačka

By Janez on August 29th, 2008

Mimo okna hotela je prihrumelo letalo, je bila misel, ki me je predramila zgodaj zjutraj. Že takoj sem se zavedel, da s to le sunki močnega vetra. Vsak sunek je trajal kake pol minute do minuto: najprej je pihnilo srednje močno, da je okoli voglov zavijalo. Potem je malo popustilo in vogli so bolj tiho ječali, kot tulili. Potem pihne z zvokom plahutanja rjuhe, zaslišalo se je šelestenje palmovih vej in prevračanje raznih stvari, bučanje pa je preraslo v glasnost avijonskih motorjev. Ves čas sem imel hecen občutek, da moram vstat in pogledat, če je vse pospravljeno, da česa ne odpihne, in sem se moral vsakič znova opomnit, da se ne pripravlja na nevihto in da ni ničesar zunaj hotelske sobe, kar bi moral pospravit.
Do jutra je veter popolnoma potihnil. Zaslišali so črički in petje ptičkov, vendar ko je sonce začelo greti ozračje, se je veter spet vrnil. Spal sem srednje dobro, a zaradi rahlega glavobola, ki je bil najverjetneje posledica tega, da že več dni nisem spal zares trdno, sem moral vzeti aspirin.

Po zajtrku sva končala pakiranje, ki sva ga večino opravila že prejšnji večer, nato pa je brez vsake zamude pripeljal avtobus in nas odpeljal na letališče. Na avtobusu smo tudi oddali anketo, v kateri sem napisal, da mi je bilo pri osebju všeč to, da je bila ena od njih dobra mačka.

Na letališču smo se načakali, kot je tipično za vsa letališča, vesela pa sva bila, da je letalo imelo odhod prej, kot je bilo napovedano. Kljub temu smo na letališče Đosefa Pjuknika prileteli pol ure kasneje, saj smo pobrali še 24 potnikov na Santoriniju.

Letalo je bilo večje kot teden prej in trapast Grk na check-inu naju je – mladoporočenca – dal vsakega na svojo stran prehoda. Vsaj nekaj dobrega je prišlo iz tega: oba sva imela enako dober razgled na visokega, mladega, mišičastega in sploh manekenskega stevarda. V nekem momentu sva bila celo le 20 cm od njegove atletsko izklesane riti. Mene je celo ogovoril, ko sem ga vprašal, če grem lahko na WC, medtem ko smo čakali na Santoriniju. Rekel mi je: \”Ja,\” in kolena so me komaj držala, ko sem se odpravil do stranišča.

Domov sva prišla okrog pol dveh popoldne malo utrujena, a zadovoljna. Dopust je bil prijeten, ampak vrnitev ravno tako. Karpatos nama bo ostal v lepem spominu, ni pa dosegel doživetij lanskega Santorinija.
Že kmalu po prihod sva bila razpakirana, osvežena in pripravljena na eno konkretno ljubljansko pico, ki je prav pasala po vseh grških solatah in zanimivih začimbnih variacij Karpatosa.

Statistika popitih pijač
Pri zajtrku povprečno ena kava in kozarec soka.
Pepsi: 5 x 0,5l
Ora: 2 x 0,5l
Voda: 17 x 1,5l in 1 x 0,75l
Pivo: 1 x 0,33l
Vino: 0,5l
Cocacola: 2 x 0,33l
Skupaj preko 32 l v enem tednu.