Moje ime je Janez in sem zasvojen

S figami.

Na počitnicah konec avgusta so v kampu dozorele fige. Sprva si našel le par dobrih fig na drevesu na dan, kasneje pa si lahko obiskal isto drevo dvakrat ali trikrat in se vsakič najedel super sladkih in mehkih fig. Jaz sem bil ves čas napokan z njimi.

\"\"

Ko poješ svojo sedmo kilo fig, počasi začenjaš ceniti tiste res mehke in ravno prav zrele. Premalo zrele niso zadosti sladke, preveč zrele pa so že skoraj kot marmelada. Čeprav je to dobro, pa so najboljše tiste, ki jih dobiš ravno pred stadijem marmelade.

Take fige so samo še visoko na drevesu, spodaj so že seveda obrane. Zato sem splezal po lestvi, ki je bila slučajno priročno prislonjena k dvometerskemu zidu. Ta ograjuje tuš, nad katerim se bohoti krasno figovo drevo. Lepo previdno sem nabral nekaj dobrih fig in ko sem se odpravil nazaj proti lestvi, sem izmikajoč figovi veji izgubil ravnotežje. Spodaj beton, ena roka polna fig, druga krili po zraku, skozi mene pa hudournik adrenalina.

Čas se je upočasnil in prav ležerno sem imel notranjo razpravo o tem, kako trapasto je zaradi par fig imeti obtolčene komolce in rit. Nato sem razmišljal o tem, da bi se morda lahko ujel z rokami za zid, s katerega se lepo počasi prevračam, vendar mi to ni bilo všeč, ker bi moral izpustiti fige iz roke. Temu je sledilo spoznanje, da morda pa fige le niso toliko vredne. Pa zopet pomislek, da pa so res zelo dobre. No, končno sem zaključil, da verjetno ne bi mogel dovolj hitro odvreči fig iz roke in z njo zagrabiti za zid, kar pomeni, da bi prijel zid skozi fige, ki bi postala spolzka kaša. Tako bi v svoje padanje po nepotrebnem vnesel dodaten torzijski moment, kar bi utegnilo poslabšati pristanek na betonu.

\"\"

Končno odločitev je sprejela cev tuša, ki se je prikladno znašla pod mojo prosto roko in ustavila moj padec. Uff, kakšno olajšanje. S težavo sem splezal po lestvi dol, saj so mravljinci neporabljenega adrenalina že lezli po nogah. Na tleh sem še enkrat premeril višino zidu in s hvaležnostjo nekoga, ki mu je bilo ponovno podarjeno življenje, počasi pojedel rešene fige.

\"\"

Drugače pa lahko neham, kadar hočem. Res.

One Response to “Moje ime je Janez in sem zasvojen”

  1. Ursa says:

    :-)))))

Leave a Response